»motor slovenskega gledališča«

»Bil je eden najvidnejših v zgodovini slovenskega gledališča.«

»Vojna je. Vem, a jutri bo mir, le kakšen človek bo iz njega?«

»To je človek, ki dela vse stvari iz sebe. Kar pomeni, da ve, o čem govori, da zastavlja svojo življenjsko izkušnjo, hkrati pa tudi svoj temperament, svojo strast. Svojo kreativno vizijo. Vse to dela iz njega velikansko bitje, karizmatično osebo, ki jo goltaš, ki jo gledaš, ki fascinira, ki srka vase.«

»Kdo sem? Kje sem? V katerem času sem?«

»morda sploh najpomembnejši ustvarjalec slovenskega gledališča v zadnjega pol stoletja.«

»Za njim je govoril igralec Bogdan Diklić – Dik. 'Kadar koli sem se udobno namestil v naročje igre, si prišel ti – na srečo. Nevsiljivo, a nepogrešljivo si me obdaroval z razpletanjem klobčiča mojih igralskih zablod.'«

»Moje bistvo se ne izraža ne z besedami ne z mislijo . . .«

»Logika in perspektiva sta samo pripomočka, s katerima / prepričujemo sebe in druge, da je utvara popolna, večna, / neuničljiva. Potem pride Praznina in nas odpihne v / poslednji kot svoje ničnosti, da smo čisto majhni, kot na / sliki oni, ki stojijo v daljavi.«